ZASTARANJE TERJATVE IZ NASLOVA REGRESA

Na kratko o regresu in letnem dopustu:

Ena izmed obveznosti, ki jih ima delodajalec do delavca, je izplačilo regresa.

Regres je pravica delavca, ki je vezana na letni dopust in jo delavec pridobi s sklenitvijo delovnega razmerja. Zaradi povezanosti med letnim dopustom in regresom, v nadaljevanju na kratko opišemo pravico do letnega dopusta. Letni dopust v posameznem koledarskem letu ne sme biti krajši kot štiri tedne, ne glede na to, ali dela delavec polni delovni čas ali krajši delovni čas od polnega. Delavec, ki sklene delovno razmerje ali mu preneha delovno razmerje med koledarskim letom in ima v posameznem koledarskem letu obdobje zaposlitve krajše od enega leta, ima pravico do 1/12 letnega dopusta za vsak mesec zaposlitve, torej do sorazmernega dela letnega dopusta. V kolikor pa delavec med koledarskim letom sklene pogodbo o zaposlitvi z drugim delodajalcem, mu je vsak delodajalec dolžan zagotoviti izrabo sorazmernega dela letnega dopusta glede na trajanje zaposlitve delavca pri posameznem delodajalcu v tekočem koledarskem letu, razen če se delavec in delodajalec dogovorita drugače (2. odstavek 161. člena ZDR-1). Posledično je enako  tudi pri izplačilu regresa.

Delodajalec je dolžan delavcu, ki ima pravico do letnega dopusta, izplačati regres za letni dopust najmanj v višini minimalne plače in ga izplačati najkasneje do 1. 7.  tekočega koledarskega leta. Se pa lahko v primeru nelikvidnosti delodajalca določi kasnejši rok izplačila regresa, vendar najkasneje do 1. 11.  tekočega koledarskega leta. V primeru, ko ima delavec pravico do izrabe le sorazmernega dela letnega dopusta, ima tudi pravico le do sorazmernega dela regresa. V kolikor ima delavec sklenjeno pogodbo o zaposlitvi s krajšim delovnim časom, ima pravico do regresa sorazmerno delovnemu času, za katerega je sklenil pogodbo o zaposlitvi, razen v primerih, ko delavec dela krajši delovni čas v skladu s prvim odstavkom 67. člena ZDR-1.

Zastaranje terjatve iz naslova regresa

Regres za letni dopust je denarna terjatev in ni občasna dajatev. Iz tega sledi, da za zastaranje velja splošni petletni zastaralni rok, saj na terjatve iz delovnega razmerja zastarajo v roku petih let (202. člen ZDR-1). Vendar pozor,  obresti od neizplačanega regresa za letni dopust, ki jih lahko delavec zahteva ob neizplačilu regresa, so stranska terjatev, ki zastarajo v zastaralnem roku treh let.

Z globo od 3.000 do 20.000 evrov se kaznuje delodajalec, če delavcu ne izplača regresa kakor določa ZDR-1 v 131. členu.

ZASTARANJE TERJATVE IZ NASLOVA REGRESA

You May Also Like