TRPINČENJE NA DELOVNEM MESTU – »MOBBING« – 1. del

Danes bomo predstavili pojem trpinčenja na delovnem mestu, njegove pojavne oblike in zakonsko opredelitev

Ustava RS v 34. členu določa, da ima vsakdo pravico do osebnega dostojanstva in varnosti. Po odločbi Ustavnega sodišča RS, št. U-I-25/951 imajo posebno mesto med človekovimi pravicami in temeljnimi svoboščinami določbe, ki varujejo človekovo osebno dostojanstvo, osebnostne pravice, njegovo zasebnost in varnost in prepovedujejo vsem poseganje v naštete pravice. Pravica do osebnega dostojanstva vključuje po tej ustavni odločbi tudi prepoved ponižujočega ravnanja. V ustavni odločbi št. Up-183/971 je Ustavno sodišče navedlo, da so možnost poklicnega in osebnega razvoja, skupaj z doseganjem in razvojem statusa, položaja oziroma ugleda v delovnem in življenjskem okolju, ob nesporni pomembnosti eksistenčne varnosti, neločljivi elementi, ki opredeljujejo dostojanstvo in osebnost vsakega posameznika.

Definicijo trpinčenja (mobbinga) bi lahko glede na sodno prakso in veljavno zakonodajo opredelili, kot specifično obliko obnašanja na delovnem mestu, ko posameznik ali skupina sistematično psihično grdo ravna ali ponižuje drugo osebo z namenom, da škodi ugledu, časti, človeškemu dostojanstvu in osebni integriteti, vse do prenehanja delovnega razmerja. Običajno se z mobbingom razume večkrat ponovljen napad na posameznika, lahko pa pomeni kakršnokoli neprimerno trajajoče ravnanje z namenom povzročiti škodo posamezniku ali skupini.

Gre torej za sovražno in neetično komunikacijo, katere cilj je praviloma odstranitev delavca ali delavke (v nadaljevanju delavec za oba spola) z delovnega mesta. Največkrat gre za verbalno, psihično in čustveno nasilje ter škodovanje kariernemu razvoju, včasih pa trpinčenje preraste celo v spolno nadlegovanje, grožnje s fizičnim obračunavanjem in povzročanje materialne škode žrtvi.

ZDR-1 konkretno prepoveduje trpinčenje na delovnem mestu v

7. Členu

(prepoved spolnega in drugega nadlegovanja ter trpinčenja na delovnem mestu)

(1)   Prepovedano je spolno in drugo nadlegovanje. Spolno nadlegovanje je kakršna koli oblika neželenega verbalnega, neverbalnega ali fizičnega ravnanja ali vedenja spolne narave z učinkom ali namenom prizadeti dostojanstvo osebe, zlasti kadar gre za ustvarjanje zastraševalnega, sovražnega, ponižujočega, sramotilnega ali žaljivega okolja. Nadlegovanje je vsako neželeno vedenje, povezano s katero koli osebno okoliščino, z učinkom ali namenom prizadeti dostojanstvo osebe ali ustvariti zastraševalno, sovražno, ponižujoče, sramotilno ali žaljivo okolje. 

(2)   Spolno in drugo nadlegovanje iz prejšnjega odstavka se šteje za diskriminacijo po določbah tega zakona.

(3)   Odklonitev ravnanj iz prvega odstavka tega člena s strani prizadetega kandidata oziroma delavca ne sme biti razlog za diskriminacijo pri zaposlovanju in delu.

(4)   Prepovedano je trpinčenje na delovnem mestu. Trpinčenje na delovnem mestu je vsako ponavljajoče se ali sistematično, graje vredno ali očitno negativno in žaljivo ravnanje ali vedenje, usmerjeno proti posameznim delavcem na delovnem mestu ali v zvezi z delom.

(5)   Delavec, ki je žrtev trpinčenja, ne sme biti izpostavljen neugodnim posledicam zaradi ukrepanja, ki ima za cilj uveljavitev prepovedi trpinčenja na delovnem mestu.

ter navezujoče in splošno v 43. členu, 45. členu, 46. členu in 47. členu ZDR-1.

Najpogosteje zatrjevani razlogi mobbinga po sodni praks so: nalaganje dela (pod ravnjo dosežene izobrazbe), odvzem dela oz. ne zagotavljanje dela, izolacija, zahteve, (ne)napredovanje brez utemeljenega razloga- degradacija, neupoštevanje predlogov, psihično nasilje, kričanje, grožnja in odpoved pogodbe o zaposlitvi brez zakonskih in dejanskih razlogov…

Opozoriti je potrebno, da gre za mobbing tudi v primeru, če je delavec izpostavljen psihičnemu ali fizičnemu nasilju s strani sodelavcev in po seznanitvi nadrejenega oziroma delodajalca s strani delavca nad katerim se izvaja mobbing, delodajalec ne zagotovi vsega da se tako trpinčenje preneha. Delodajalec  je namreč dolžan zagotavljati takšno delovno okolje, v katerem noben delavec ne bo izpostavljen spolnemu in drugemu nadlegovanju ali trpinčenju s strani delodajalca, predpostavljenih ali sodelavcev. V ta namen mora delodajalec sprejeti ustrezne ukrepe za zaščito delavcev pred spolnim in drugim nadlegovanjem ali pred trpinčenjem na delovnem mestu.

O sprejetih ukrepih iz prejšnjega odstavka mora delodajalec pisno obvestiti delavce na pri delodajalcu običajen način.

TRPINČENJE NA DELOVNEM MESTU – »MOBBING« – 1. del

You May Also Like