PRAVICA DO LETNEGA DOPUSTA IN PRAVICA DO REGRESA – 2. del

Danes poglejmo, kaj pravi naša zakonodaja o dodatnih dnevih letnega dopusta in drugih odsotnostih z dela

ZDR-1 v 3. in 4. odstavku 159. člena določa primere okoliščin, na podlagi katerih delavcu že na podlagi samega zakona pripadajo dodatni (torej poleg minimalnega dopusta) dnevi letnega dopusta.

Do dodatnih treh dni letnega dopusta imajo pravico:

– Osebe s statusom starejšega delavca po 197. členu,

– invalid, delavec z najmanj 60-odstotno telesno okvaro,

– delavec, ki neguje in varuje otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo v skladu s predpisi, ki urejajo družinske prejemke, ter

– delavec z otrokom do 15 let starosti.

Do dodatnih 7 dni letnega dopusta ima pravico:

– delavec, ki še ni dopolnil 18 let starosti, ima pravico do dodatnih sedmih dni letnega dopusta (194. člen ZDR-1).

Daljše trajanje letnega dopusta se v skladu z določbo 160. člena ZDR-1 lahko določi s kolektivno pogodbo ali pogodbo o zaposlitvi.

Delavec ima pravico do plačane odsotnosti z dela (kar sicer ne spada pod pravico do dopusta) do skupaj največ sedem dni v posameznem koledarskem letu zaradi osebnih okoliščin, za vsak posamezni primer en dan:

– lastne poroke,

– smrt zakonca ali zunajzakonskega partnerja ali smrti otroka, posvojenca ali otroka zakonca ali zunajzakonskega partnerja,

– smrti staršev- oče, mati, zakonec, zunajzakonski partner starša, posvojitelj,

– hujše nesreče, ki zadane delavca.

Dodatne dneve plačane odsotnosti zaradi osebnih okoliščin (kot so rojstvo otroka, poroka, smrt družinskih članov, selitev, elementarna nesreča), ki jih zakon ne narekuje, lahko določajo kolektivne pogodbe na ravni dejavnosti.

PRAVICA DO LETNEGA DOPUSTA IN PRAVICA DO REGRESA – 2. del

You May Also Like