POSOJILNA POGODBA IN KAKO SE ZAŠČITITI, KO POSOJATE DENAR

Posojilno pogodbo ureja Obligacijski zakonik (v nadaljevanju: OZ), in sicer v določbah od 569. do 578. člena.

O posojilu govorimo, kadar se posojilodajalec zavezuje, da bo posojilojemalcu izročil določen znesek denarja ali določeno količino drugih nadomestnih stvari, posojilojemalec pa se zavezuje, da mu bo po določenem času vrnil enak znesek denarja oziroma enako količino nadomestnih stvari iste vrste in kakovosti.

Pomembno je, da posojilna pogodba nastane že s konsenzom (soglasjem) volj pogodbenih strank. Zakon namreč za veljavnost posojilne pogodbe ne zahteva pisne oblike, zato so veljavni tudi ustni dogovori. Na tem mestu izpostavljamo, da je praviloma problem ustnih dogovorov  pri njihovi dokazljivosti, zato vam priporočamo, da posojilno pogodbo sklenete v pisni obliki (navadni pisni pogodbi ali v obliki neposredno izvršljivega notarskega zapisa).

KAKO SE ZAŠČITITI, DA BOSTE Z VEČJO VERJETNOSTJO POSOJENI ZNESEK TUDI PREJELI?

Največ posojilodajalec lahko stori z zaščito pred samo izročitvijo posojila.

1.)

s pisno obliko posojilne pogodbe – z navadno pisno posojilno pogodbo ali sklenitvijo v obliki neposredno izvršljivega notarskega zapisa, se sicer olajša pot izterjave in eventualne pridobitve zastavnih pravic v izvršilnem postopku, vendar je tudi v tem primeru lahko izterjava podvržena negotovostim, saj sama pisna oblika niti oblika notarskega izvršljivega zapisa ne zagotavlja izterjave dolga (npr. če posojilojemalec nima premoženja, na katerega bi posegli oz. je že obremenjeno s pravicami drugih upnikov). V primeru sodnega spora je vsekakor prednost pisne pogodbe ta, da so dogovori bolj dokazljivi saj so zapisani (to je predvsem pomembno zaradi višine posojila, datuma izročitve posojila ter dogovorjenega roka vračila posojila in dogovorjenih pogodbenih obresti).

2.)

Ob sklepanju posojilne pogodbe je priporočljivo s posojilojemalcem dogovoriti ustrezno zavarovanje (npr. ustanovitev zastavne pravice (ročne zastave, hipoteke…), poroštva ipd.), na podlagi katerega se bo upnik (posojilodajalec) lahko poplačal iz zastavljenega premoženja dolžnika (posojilojemalca) ali tretje osebe kot zastavitelja oz. poroka.

V nadaljevanju bomo opisali posamezna zavarovanja:

a) Poroštvo. Poznamo subsidiarno in solidarno poroštvo. Primerno je, da je porok plačilno sposoben, z rednimi prejemki, saj bo le tako stopnja varnosti zavarovanja čim večja.

V kolikor se porok zaveže kot subsidiarni porok, to pomeni, da sme upnik od poroka zahtevati izpolnitev obveznosti šele v primeru, ko glavni dolžnik le – teh ne bi izpolnil v roku, ki je določen v upnikovi pisni zahtevi.

V kolikor pa se porok zaveže kot solidarni porok, potem odgovarja porok upniku enako kakor glavni dolžnik in upnik lahko zahteva izpolnitev obveznosti bodisi od glavnega dolžnika bodisi od poroka, lahko pa tudi od obeh hkrati.

Obe obliki poroštva v osnovi ureja Obligacijski zakonik.

b) zastavna pravica.  Stvarnopravni zakonik določa, da je  zastavna pravica, pravica zastavnega upnika, da se zaradi neplačila zavarovane terjatve ob njeni zapadlosti poplača skupaj z obrestmi in stroški iz vrednosti zastavljenega predmeta pred vsemi drugimi upniki zastavitelja.

Ob tem poznamo več vrst zastavnih pravic, in sicer:

  • hipoteka na podlagi pravnega posla

Hipoteka je zastavna pravica na nepremičnini. V kolikor nastane s pravnim poslom (na kar se bomo osredotočili v tem zapisu) se  za pridobitev hipoteke na podlagi pravnega posla zahteva vpis v zemljiško knjigo. Vpis v zemljiško knjigo se opravi na podlagi listine, ki vsebuje zemljiškoknjižno dovolilo.

Primer:

A posodi denar B, posojilojemalec (torej B) vam ob sklenitvi posojilne pogodbe na njegovi nepremičnini ali na nepremičnini nekoga drugega, ki se strinja, da bo zastavitelj, ustanovi hipoteko, kot rečeno z vpisom hipoteke v zemljiško knjigo pri zastavljeni nepremičnini.

Ob tem je zelo pomembno predhodno v zemljiški knjigi preveriti, ali je morda na nepremičnini, ki se bo zastavljala, že ustanovljena kakšna hipoteka ter v kakšni vrednosti. Namreč v pravu velja načelo »prejšnji po času, močnejši po pravici«,kar pomeni, da v kolikor je nekdo pridobil  hipoteko časovno pred vašo hipoteko na isti nepremičnini, se bo v primeru zapadlosti poplačevala prvo hipoteka, ki je bila pridobljena prej ter šele nato hipoteka s slabšim- kasnejšim vrstnim redom.

  • ročna zastava

Gre za zastavno pravico na premičninah. Zastavna pravica na premičnini nastane na podlagi zastavne pogodbe, ko zastavitelj zastavnemu upniku izroči zastavljeno premičnino v neposredno posest. Zastavna pravica nastane tudi, če se zastavljena premičnina izroči v neposredno posest tretjemu tako, da njeno izročitev lahko zahteva samo zastavni upnik.

Primer:

A posodi denar B, posojilojemalec (torej B) ob sklenitvi posojila in zastavne pogodbe v zavarovanje dolga izroči neko premično stvar, npr. dragocen prstan, avto.

  • neposestna zastavna pravica

Neposestna zastavna pravica je zastavna pravica na premičnini, pri kateri zastavljena premičnina ni izročena v neposredno posest zastavnemu upniku, niti ni izročena v neposredno posest tretji osebi za zastavnega upnika, ampak zastavljena premičnina ostane v neposredni posesti zastavitelja ali tretje osebe zanj. Neposestna zastavna pravica nastane s sporazumom v obliki neposredno izvršljivega notarskega zapisa. V register se ne vpisujejo ustanovljene neposestne zastavne pravice in rubeži premičnin za vse premičnine, temveč le za tiste, ki jih je mogoče enolično identificirati. Za njih Uredba o registru neposestnih zastavnih pravic in zarubljenih premičnin  predvideva posebne enolične identifikacijske znake (EIZ), ki jih individualizirajo od drugih podobnih premičnin. Enolična identifikacija žal ni mogoča na vseh premičninah in tako tudi uredba predvideva le določene vrste premičnin. To so zaloge, oprema, vozila (motorna in tirna vozila, motorna kolesa ter prikolice in polprikolice) in živali (govedo in kopitarji). Z uredbo so točno določene tudi enolične identifikacijske oznake za omenjene vrste premičnin, pri nekaterih pa tudi dodatni obvezni podatki, ki jih je potrebno vpisati v register. 

Primer:

A posodi denar B, B zato v zavarovanje vračila dolga ustanovi neposestno zastavno pravico na njegovem avtomobilu, ki se vpiše v ustrezni register neposestnih zastavnih pravic. Torej B  ima avtomobil še vedno v posesti, vendar je zavarovanje zapisano v javni evidenci, ki je dostopna vsakomur.

  • Zastavna pravica na terjatvi

Za zavarovanje terjatve se lahko ustanovi zastavna pravica na drugi terjatvi, katere predmet je dajatev (zastavljena terjatev).  Zastavna pravica na terjatvi nastane v trenutku, ko dolžnik zastavljene terjatve od zastavitelja prejme obvestilo, da je terjatev zastavljena. Zastavitelj mora izročiti zastavnemu upniku morebitno listino in druga dokazila o zastavljeni terjatvi.

Primer:

A posodi B denarni znesek. Osebi B je oseba C dolžna določen znesek iz povsem drugega naslova, torej ima oseba B do osebe C terjatev. A posodi denar B, ki vam v zavarovanje vašega posojila lahko ustanovi zastavno pravico na terjatvi, ki jo ima B do osebe C.

  • Prenos lastninske pravice v zavarovanje:

Gre za zavarovanje terjatve s prenosom lastninske pravice. Prenos lastninske pravice v zavarovanje (fiduciarni prenos) je oblika zavarovanja terjatve, pri kateri ostane premičnina v neposredni posesti prenosnika ali tretje osebe za njega. Šteje se, da je pridobitelj (fiduciar) pridobil lastninsko pravico pod razveznim pogojem plačila zavarovane terjatve. Če je dogovorjeno drugače, je sporazum iz 202. člena Stvarnopravnega zakonika (SPZ v nadaljevanju) veljaven, tudi če ne vsebuje višine in zapadlosti zavarovane terjatve. Nadalje iz 202. člena SPZ izhaja, da mora sporazum strank o prenosu lastninske pravice v zavarovanje, biti sklenjen v obliki neposredno izvršljivega notarskega zapisa.

Primer:

A posodi osebi B  XY eur. B je lastnik dragocenega prstana, ki ga zastavi za primer, da izposojenega zneska B ne bo vrnil. Stranki posojila (A in B) se dogovorita, da dokler B ne poravna dolga osebi A, je A lastnik dragocenega prstana.

ZA KONEC:

Kot rečeno, je bistvenega pomena postopanje posojilodajalca preden posodi denar. Pomembno je, da pogodbeni stranki sklene kvalitetno posojilno pogodbo v kateri so dogovorjene bistvene zaveze strank, ki bodo olajšale morebitno potrebo pri dokazovanju dogovora oz. ne bodo puščale dvoma kakšna je bila prava pogodbena volja strank ter da se pogodbeni stranki hkrati dogovorita za primerno zavarovanje.

Glede na napisano je ključnega pomena, da se pravočasno obrnete na pravne strokovnjake, ki vam bodo svetovali in pomagali, da se boste čim bolje zaščitili ter tako povečali svojo možnost, da v primeru dospelega a ne vrnjenega posojenega zneska, slednjega tudi lažje izterjali.

POSOJILNA POGODBA IN KAKO SE ZAŠČITITI, KO POSOJATE DENAR

You May Also Like