DELO OD DOMA IN ČAKANJE NA DELO

UKREPI  ZARADI  IZJEMNIH  OKOLIŠČIN

Obveznost opravljanja drugega dela zaradi izjemnih okoliščin (169. člen ZDR-1)  Sistem urejanja delovnih razmerij omogoča poenostavljeno odrejanje opravljanja drugega dela oziroma na drugem kraju zaradi izjemnih okoliščin.

Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) v 169. členu ureja spremembo dela zaradi naravnih ali drugih nesreč. V primerih naravnih ali drugih nesreč, če se taka nesreča pričakuje ali v drugih izjemnih okoliščinah, ko je ogroženo življenje in zdravje ljudi ali premoženje delodajalca, se lahko vrsta in/ali kraj opravljanja dela, določenega s pogodbo o zaposlitvi, začasno spremenita tudi brez soglasja delavca, vendar le, dokler trajajo take okoliščine.

Glede na izpostavljeno ureditev lahko delodajalec: 

  1. v primeru naravnih in drugih nesreč oziroma izjemnih okoliščin,

in ko 

  1. so ogroženi življenje in zdravje ljudi ali premoženje delodajalca,
  2. enostransko, brez soglasja delavca, odredi drugo delo in/ali kraj opravljanja dela (npr. delo na domu), dokler trajajo takšne okoliščine

Obveznost lahko traja le začasno, dokler trajajo take okoliščine oziroma dokler so podani pogoji po 169. členu ZDR-1 in je sprememba vrste in/ali kraja opravljanja dela nujna in potrebna.

Delodajalec mora zlasti pri odrejanju dela na domu, ko gre za enostransko odreditev dela na domu zaradi izjemnih okoliščin v sklepu s katerim odreja delo na domu opisati določene okoliščine ter opredeliti določene pravice in dolžnosti ter podati navodila.

Ko se odredi delo na domu v primeru izjemnih okoliščin, je potrebno smiselno uporabiti tudi določbe o obveščanju Inšpektorata RS za delo o opravljanju dela na domu. Tako je treba takoj, ko je to mogoče, Inšpektorat RS za delo obvestiti o opravljanju dela na domu. Obseg obveščanja v zakonu ni predviden, je pa smiselno obvestiti o tem, kdo delo opravlja, kakšno delo se opravlja, kje se opravlja in koliko časa je opravljanje dela predvideno. Obvešča se lahko tudi preko elektronske pošte na naslov: gp.irsd@gov.si

ČAKANJA NA DELO

Za čas nezagotavljanja dela delavcem lahko delodajalec delavca napoti na začasno čakanje na delo doma. V tem primeru ima delavec pravico do nadomestila plače v višini 80 % od osnove.  Delodajalec bo lahko uveljavil delno povračilo nadomestil plač v skladu z Zakonom o interventnem ukrepu delnega povračila nadomestila plače (ko bo sprejet in uveljavljen).  Z zakonom so bili seznanjeni tudi socialnimi partnerji, ki so podali svoje predloge. Predlog zakona je pripravljen za sprejem po nujnem postopku v Državnem zboru

ZDR-1 namreč predvideva, da za čas nezagotavljanja dela nadomestilo plače v celoti plača delodajalec, medtem ko interventni zakon predvideva delno povračilo izplačanih nadomestil plače s strani Republike Slovenije v višini 40 % (8. člen interventnega zakona).

Delodajalci, ki želijo izkoristiti pomoč države po interventnem zakonu, morajo izpolnjevati naslednje pogoje (2. člen):

– gre za gospodarsko družbo, zadrugo ali fizično osebo, ki zaposluje delavce v skladu z ZDR-1;

– predloži opis poslovnega položaja zaradi posledic epidemije (natančneje ga opredeljuje 4. člen interventnega zakona),

– zaradi poslovnih razlogov začasno ne more zagotavljati dela hkrati najmanj 30 % zaposlenih delavcev, ki jih napoti na začasno čakanje na delo. Če delodajalec zaposluje le enega delavca, lahko delavca napoti na začasno čakanje na delo delavca, če ne more zagotavljati dela za skupno najmanj 50 % delovnega časa delavca v posameznem koledarskem mesecu,

– predloži pisno izjavo, s katero se zaveže ohraniti delovna mesta delavcev na začasnem čakanju na delu najmanj šest mesecev po začetku začasnega čakanja na delo.

V šestem odstavku 2. člena interventnega zakona pravice do delnega povračila izplačanih nadomestil ne more uveljavljati delodajalec:

– dokler imajo delavci, napoteni na začasno čakanje na delo po interventnem zakonu, pri neenakomerni razporeditvi in začasni prerazporeditvi delovnega časa presežek ur v referenčnem obdobju v skladu z ZDR-1, in kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti ter se presežek ur z ustrezno neenakomerno razporeditvijo in začasno prerazporeditvijo delovnega časa lahko izravna;

– ki je davčni dolžnik;

– ki ne izplačuje plač in prispevkov za socialno varnost oziroma je kršitelj delovnopravne zakonodaje;

– če je nad njim uveden postopek insolventnosti.

Ker je namen tega ukrepa ohranitev delovnih mest, delodajalec v obdobju vključenosti v ukrep delnega povračila nadomestila plače ne bo smel začeti postopka odpovedi pogodbe o zaposlitvi oziroma odpovedati pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov, prav tako pod določenimi pogoji ne bo smel odrejati nadurnega dela (9. člen).

Pred sprejetjem odločitve o napotitvi delavcev na začasno čakanje na delo se bo moral delodajalec o tem posvetovati s sindikati v podjetju oziroma s svetom delavcev oziroma obvestiti delavce na pri delodajalcu običajen način.

Napotitev delavca na začasno čakanje na delo se bo izvajala s pisnim obvestilom delavcu o napotitvi na začasno čakanje na delo, v obvestilu pa bo delodajalec določil čas začasnega čakanja na delo, možnosti in način poziva delavcu, da se predčasno vrne na delo, ter nadomestilo plače (peti odstavek 5. člena interventnega zakona).

Obdobje začasnega čakanja na delo bo lahko trajalo največ tri mesece (3. člen interventnega zakona). Delavec bo v času napotitve ohranil vse pravice in obveznosti iz delovnega razmerja, razen višine nadomestila, ki jo interventnem zakonu znaša 80% osnove za nadomestilo, ki je določena za primer nezagotavljanja dela s strani delodajalca, in obveznost, da se na zahtevo delodajalca vrne na delo.

DELO OD DOMA IN ČAKANJE NA DELO

You May Also Like