Posojilno pogodbo ureja Obligacijski zakonik (v nadaljevanju: OZ), in sicer v določbah od 569. do 578. člena.
O posojilu govorimo, kadar se posojilodajalec zavezuje, da bo posojilojemalcu izročil določen znesek denarja ali določeno količino drugih nadomestnih stvari, posojilojemalec pa se zavezuje, da mu bo po določenem času vrnil enak znesek denarja oziroma enako količino nadomestnih stvari iste vrste in kakovosti.
Pomembno je, da posojilna pogodba nastane že s konsenzom (soglasjem) volj pogodbenih strank. Zakon namreč za veljavnost posojilne pogodbe ne zahteva pisne oblike, zato so veljavni tudi ustni dogovori. Na tem mestu izpostavljamo, da je praviloma problem ustnih dogovorov pri njihovi dokazljivosti, zato vam priporočamo, da posojilno pogodbo sklenete v pisni obliki (navadni pisni pogodbi ali v obliki neposredno izvršljivega notarskega zapisa).

KAKO SE
ZAŠČITITI, DA BOSTE Z VEČJO VERJETNOSTJO POSOJENI ZNESEK TUDI PREJELI?
Največ
posojilodajalec lahko stori z zaščito pred samo izročitvijo posojila.
1.)
s
pisno obliko posojilne pogodbe – z
navadno pisno posojilno pogodbo ali sklenitvijo v obliki neposredno
izvršljivega notarskega zapisa, se sicer olajša pot izterjave in eventualne
pridobitve zastavnih pravic v izvršilnem postopku, vendar je tudi v tem primeru
lahko izterjava podvržena negotovostim, saj sama pisna oblika niti oblika
notarskega izvršljivega zapisa ne zagotavlja izterjave dolga (npr. če posojilojemalec
nima premoženja, na katerega bi posegli oz. je že obremenjeno s pravicami
drugih upnikov). V primeru sodnega spora je vsekakor prednost pisne pogodbe ta,
da so dogovori bolj dokazljivi saj so zapisani (to je predvsem pomembno zaradi
višine posojila, datuma izročitve posojila ter dogovorjenega roka vračila
posojila in dogovorjenih pogodbenih obresti).
2.)
Ob sklepanju posojilne pogodbe je priporočljivo s
posojilojemalcem dogovoriti ustrezno zavarovanje (npr. ustanovitev zastavne
pravice (ročne zastave, hipoteke…), poroštva ipd.), na podlagi katerega se bo upnik
(posojilodajalec) lahko poplačal iz zastavljenega premoženja dolžnika (posojilojemalca)
ali tretje osebe kot zastavitelja oz. poroka.
V
nadaljevanju bomo opisali posamezna zavarovanja:
a) Poroštvo. Poznamo subsidiarno in solidarno
poroštvo. Primerno je, da je porok plačilno sposoben, z rednimi prejemki, saj
bo le tako stopnja varnosti zavarovanja čim večja.
V kolikor se porok zaveže kot subsidiarni
porok, to pomeni, da sme upnik od poroka zahtevati izpolnitev obveznosti
šele v primeru, ko glavni dolžnik le – teh ne bi izpolnil v roku, ki je določen
v upnikovi pisni zahtevi.
V kolikor pa se porok zaveže
kot solidarni porok, potem odgovarja porok upniku enako kakor glavni
dolžnik in upnik lahko zahteva izpolnitev obveznosti bodisi od glavnega
dolžnika bodisi od poroka, lahko pa tudi od obeh hkrati.
Obe
obliki poroštva v osnovi ureja Obligacijski zakonik.
b) zastavna pravica. Stvarnopravni zakonik določa, da je zastavna
pravica, pravica zastavnega upnika, da se zaradi neplačila zavarovane terjatve
ob njeni zapadlosti poplača skupaj z obrestmi in stroški iz vrednosti
zastavljenega predmeta pred vsemi drugimi upniki zastavitelja.
Ob
tem poznamo več vrst zastavnih pravic, in sicer:
- hipoteka na podlagi
pravnega posla
Hipoteka
je zastavna pravica na nepremičnini.
V kolikor nastane s pravnim poslom (na kar se bomo osredotočili v tem zapisu)
se za pridobitev hipoteke na podlagi
pravnega posla zahteva vpis v zemljiško knjigo. Vpis v zemljiško knjigo se
opravi na podlagi listine, ki vsebuje zemljiškoknjižno dovolilo.
Primer:
A
posodi denar B, posojilojemalec (torej B) vam ob sklenitvi posojilne pogodbe na
njegovi nepremičnini ali na nepremičnini nekoga drugega, ki se strinja, da bo
zastavitelj, ustanovi hipoteko, kot rečeno z vpisom hipoteke v zemljiško knjigo
pri zastavljeni nepremičnini.
Ob
tem je zelo pomembno predhodno v zemljiški knjigi preveriti, ali je morda na
nepremičnini, ki se bo zastavljala, že ustanovljena kakšna hipoteka ter v
kakšni vrednosti. Namreč v pravu velja načelo »prejšnji po času, močnejši po pravici«,kar pomeni, da v
kolikor je nekdo pridobil hipoteko
časovno pred vašo hipoteko na isti nepremičnini, se bo v primeru zapadlosti
poplačevala prvo hipoteka, ki je bila pridobljena prej ter šele nato hipoteka s
slabšim- kasnejšim vrstnim redom.
Gre
za zastavno pravico na premičninah.
Zastavna pravica na premičnini nastane na podlagi zastavne pogodbe, ko
zastavitelj zastavnemu upniku izroči zastavljeno premičnino v neposredno
posest. Zastavna pravica nastane tudi, če se zastavljena premičnina izroči v
neposredno posest tretjemu tako, da njeno izročitev lahko zahteva samo zastavni
upnik.
Primer:
A
posodi denar B, posojilojemalec (torej B) ob sklenitvi posojila in zastavne
pogodbe v zavarovanje dolga izroči neko premično stvar, npr. dragocen prstan,
avto.
- neposestna zastavna
pravica
Neposestna
zastavna pravica je zastavna pravica na premičnini,
pri kateri zastavljena premičnina ni izročena v neposredno posest zastavnemu
upniku, niti ni izročena v neposredno posest tretji osebi za zastavnega
upnika, ampak zastavljena premičnina ostane v neposredni posesti zastavitelja
ali tretje osebe zanj. Neposestna zastavna pravica nastane s sporazumom v
obliki neposredno izvršljivega notarskega zapisa. V
register se ne vpisujejo ustanovljene neposestne zastavne pravice in
rubeži premičnin za vse premičnine, temveč le za tiste, ki jih je mogoče
enolično identificirati. Za njih Uredba o
registru neposestnih zastavnih pravic in zarubljenih premičnin
predvideva posebne enolične identifikacijske znake (EIZ), ki jih
individualizirajo od drugih podobnih premičnin. Enolična identifikacija žal ni
mogoča na vseh premičninah in tako tudi uredba predvideva le določene vrste
premičnin. To so zaloge, oprema, vozila (motorna in tirna vozila, motorna kolesa
ter prikolice in polprikolice) in živali (govedo in kopitarji). Z uredbo
so točno določene tudi enolične identifikacijske oznake za omenjene vrste
premičnin, pri nekaterih pa tudi dodatni obvezni podatki, ki jih je potrebno
vpisati v register.
Primer:
A
posodi denar B, B zato v zavarovanje vračila dolga ustanovi neposestno zastavno
pravico na njegovem avtomobilu, ki se vpiše v ustrezni register neposestnih
zastavnih pravic. Torej B ima avtomobil še
vedno v posesti, vendar je zavarovanje zapisano v javni evidenci, ki je
dostopna vsakomur.
- Zastavna pravica na
terjatvi
Za
zavarovanje terjatve se lahko ustanovi zastavna pravica na drugi terjatvi, katere predmet je dajatev (zastavljena terjatev). Zastavna pravica na terjatvi nastane v
trenutku, ko dolžnik zastavljene terjatve od zastavitelja prejme obvestilo, da
je terjatev zastavljena. Zastavitelj mora izročiti zastavnemu upniku morebitno
listino in druga dokazila o zastavljeni terjatvi.
Primer:
A
posodi B denarni znesek. Osebi B je oseba C dolžna določen znesek iz povsem
drugega naslova, torej ima oseba B do osebe C terjatev. A posodi denar B, ki
vam v zavarovanje vašega posojila lahko ustanovi zastavno pravico na terjatvi,
ki jo ima B do osebe C.
- Prenos lastninske
pravice v zavarovanje:
Gre
za zavarovanje terjatve s prenosom lastninske
pravice. Prenos lastninske pravice v zavarovanje (fiduciarni prenos) je oblika
zavarovanja terjatve, pri kateri ostane premičnina v neposredni posesti
prenosnika ali tretje osebe za njega. Šteje se, da je pridobitelj (fiduciar)
pridobil lastninsko pravico pod razveznim pogojem plačila zavarovane terjatve.
Če je dogovorjeno drugače, je sporazum iz 202. člena Stvarnopravnega zakonika
(SPZ v nadaljevanju) veljaven, tudi če ne vsebuje višine in zapadlosti zavarovane
terjatve. Nadalje iz 202. člena SPZ izhaja, da mora sporazum strank o prenosu
lastninske pravice v zavarovanje, biti sklenjen v obliki neposredno
izvršljivega notarskega zapisa.
Primer:
A
posodi osebi B XY eur. B je lastnik dragocenega
prstana, ki ga zastavi za primer, da izposojenega zneska B ne bo vrnil. Stranki
posojila (A in B) se dogovorita, da dokler B ne poravna dolga osebi A, je A
lastnik dragocenega prstana.
ZA KONEC:
Kot
rečeno, je bistvenega pomena postopanje posojilodajalca preden posodi denar.
Pomembno je, da pogodbeni stranki sklene kvalitetno posojilno pogodbo v kateri
so dogovorjene bistvene zaveze strank, ki bodo olajšale morebitno potrebo pri
dokazovanju dogovora oz. ne bodo puščale dvoma kakšna je bila prava pogodbena
volja strank ter da se pogodbeni stranki hkrati dogovorita za primerno
zavarovanje.
Glede
na napisano je ključnega pomena, da se pravočasno obrnete na pravne
strokovnjake, ki vam bodo svetovali in pomagali, da se boste čim bolje
zaščitili ter tako povečali svojo možnost, da v primeru dospelega a ne
vrnjenega posojenega zneska, slednjega tudi lažje izterjali.