ZASTARANJE TERJATVE IZ NASLOVA REGRESA

Na kratko o regresu in letnem dopustu:

Ena izmed obveznosti, ki jih ima delodajalec do delavca, je izplačilo regresa.

Regres je pravica delavca, ki je vezana na letni dopust in jo delavec pridobi s sklenitvijo delovnega razmerja. Zaradi povezanosti med letnim dopustom in regresom, v nadaljevanju na kratko opišemo pravico do letnega dopusta. Letni dopust v posameznem koledarskem letu ne sme biti krajši kot štiri tedne, ne glede na to, ali dela delavec polni delovni čas ali krajši delovni čas od polnega. Delavec, ki sklene delovno razmerje ali mu preneha delovno razmerje med koledarskim letom in ima v posameznem koledarskem letu obdobje zaposlitve krajše od enega leta, ima pravico do 1/12 letnega dopusta za vsak mesec zaposlitve, torej do sorazmernega dela letnega dopusta. V kolikor pa delavec med koledarskim letom sklene pogodbo o zaposlitvi z drugim delodajalcem, mu je vsak delodajalec dolžan zagotoviti izrabo sorazmernega dela letnega dopusta glede na trajanje zaposlitve delavca pri posameznem delodajalcu v tekočem koledarskem letu, razen če se delavec in delodajalec dogovorita drugače (2. odstavek 161. člena ZDR-1). Posledično je enako  tudi pri izplačilu regresa.

Delodajalec je dolžan delavcu, ki ima pravico do letnega dopusta, izplačati regres za letni dopust najmanj v višini minimalne plače in ga izplačati najkasneje do 1. 7.  tekočega koledarskega leta. Se pa lahko v primeru nelikvidnosti delodajalca določi kasnejši rok izplačila regresa, vendar najkasneje do 1. 11.  tekočega koledarskega leta. V primeru, ko ima delavec pravico do izrabe le sorazmernega dela letnega dopusta, ima tudi pravico le do sorazmernega dela regresa. V kolikor ima delavec sklenjeno pogodbo o zaposlitvi s krajšim delovnim časom, ima pravico do regresa sorazmerno delovnemu času, za katerega je sklenil pogodbo o zaposlitvi, razen v primerih, ko delavec dela krajši delovni čas v skladu s prvim odstavkom 67. člena ZDR-1.

Zastaranje terjatve iz naslova regresa

Regres za letni dopust je denarna terjatev in ni občasna dajatev. Iz tega sledi, da za zastaranje velja splošni petletni zastaralni rok, saj na terjatve iz delovnega razmerja zastarajo v roku petih let (202. člen ZDR-1). Vendar pozor,  obresti od neizplačanega regresa za letni dopust, ki jih lahko delavec zahteva ob neizplačilu regresa, so stranska terjatev, ki zastarajo v zastaralnem roku treh let.

Z globo od 3.000 do 20.000 evrov se kaznuje delodajalec, če delavcu ne izplača regresa kakor določa ZDR-1 v 131. členu.

klavzula »VIDENO – KUPLJENO«

Pri prodaji premičnin in nepremičnin je klavzula »videno kupljeno« zelo pogosta. Z njo se želijo prodajalci razbremeniti odgovornosti za morebitne stvarne napake.

Eno temeljnih načel pogodbenega prava je načelo AVTONOMIJE. V skladu z njim lahko stranke prosto urejajo svoja razmerja, pri čemer pa so omejene z ustavo, s prisilnimi predpisi in moralnimi načeli.

STVARNE NAPAKE

Splošno pravilo je, da prodajalec odgovarja za stvarne napake, ki jih je stvar imela pred nakupom, in za stvarne napake, ki so posledica vzroka, ki je obstajal že pred sklenitvijo pogodbe. Za stvarno napako gre, kadar stvar nima lastnosti, ki so potrebne za njeno običajno rabo, in tudi kadar nima lastnosti, ki so potrebne za njeno posebno rabo, za katero jo kupec kupuje in je bila prodajalcu znana ali bi mu morala biti znana. Napaka je prav tako stvarna, če stvar nima lastnosti in odlik, ki so bile dogovorjene, ali če prodajalec izroči stvar, ki se ne ujema z vzorcem ali modelom.

Za skrito napako gre, če se pokaže potem, ko je kupec prevzel stvar, in je z običajnim pregledom pri prevzemu ni mogel opaziti.

Za očitno napako gre, če bi jo kupec s skrbnim pregledom in na običajen način mogel in moral opaziti.

Od stvarnih napak je potrebno razlikovati pravne napake, za katere prodajalec prav tako odgovarja. Za pravno napako gre, če ima na prodani stvari kdo tretji kakšno pravico, ki izključuje, zmanjšuje ali omejuje kupčevo pravico, pa o njej kupec ni bil obveščen in tudi ni privolil, da bi vzel stvar, ki je z njo obremenjena.

PRIMER: nakup nepremičnine, ko kupuje fizična oseba novo stanovanje od investitorja

Kupec je kupil stanovanje s kupoprodajno pogodbo, v kateri je bila dogovorjena klavzula »videno – kupljeno«.  Z navedeno klavzulo je prodajalec v pogodbi izključil svojo odgovornost za vse morebitne očitne napake na stanovanju, ki obstajajo v trenutku nakupa in vse napake, ki bi se lahko pojavile kasneje, to so skrite napake. Po nakupu stanovanja so se v stanovanju začeli pojavljati prekomerni vlažni madeži ter plesen. Zaradi navedenega je kupec podal zahtevek za odstop od prodajne pogodbe in vračilo kupnine. Prodajalec je tak zahtevek zavračal in  trdil, da zahtevek kupca zaradi klavzule »videno – kupljeno« ni utemeljen.

Vrhovno sodišče je v sodbi z opr. št. II Ips 21/2015  odločilo, da so v predmetni zadevi izpolnjeni vsi pogoji za uporabo določb Zakona o varstvu kupcev stanovanj enostanovanjskih stavb (v nadaljevanju ZVKSES). Predmet prodajne pogodbe je bilo posamezno stanovanje kot posamezen del stavbe, ki se nahaja v stavbi z več posameznimi deli, poleg tega pa je prodajalec nastopal kot investitor, saj je naročil gradnjo z namenom prodaje, kupec pa kot končni kupec, ki je imel hkrati položaj potrošnika. Sodišče je nadalje pojasnilo, da ZVKSES ne predvideva možnosti izključitve jamčevanja s klavzulo »videno – kupljeno«. Ker so določbe ZVKSES prisilne narave, to pomeni, da je taka klavzula v sporni prodajni pogodbi nična. Vrhovno sodišče je tako zaključilo, da je bil odstop kupca od prodajne pogodbe utemeljen in da je utemeljen tudi njegov zahtevek za vračilo kupnine z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva, ko je plačal kupnino. Pri tem je sodišče še pojasnilo, da je bil poglavitni vzrok za nastalo vlago in plesen v stanovanju slaba izvedba gradbenih del in ne neprimerna uporaba stanovanja, zaradi česar gre za napako, ki znatno ovira normalno uporabo stanovanja. To pa pomeni, da je imel kupec, na podlagi 20. člena ZVKSES, pravico odstopiti od pogodbe, ne da bi od prodajalca prej zahteval odpravo napak ali znižanje kupnine.

Vrhovno sodišče je z navedeno sodbo potrdilo, da pogodbena klavzula »videno – kupljeno« pri prodajnih pogodbah, ki so urejene s prisilnimi pravnimi pravili, ki jih določata Zakona o varstvu potrošnikov (ZVPot)  in ZVKSES, ni dopustna.

V ostalih primerih, ko ne pride v poštev uporaba prisilnih predpisov (npr. prodajna pogodba med dvema fizičnima osebama),  je klavzula »videno – kupljeno« dopustna, vendar z določenimi omejitvami.

PRIMER: nakup premičnine – vozila med dvema fizičnima osebama

Klavzula »videno kupljeno« je zelo pogosta tudi pri prodaji rabljenih vozil med fizičnimi osebami. Z njo se želijo prodajalci razbremeniti odgovornosti za morebitne stvarne napake vozila, kupci pa imajo bistveno manjše možnosti, kdaj lahko zoper prodajalce uveljavljajo napake, ki jih ugotovijo šele po nakupu vozila.

Če stranka pristane na klavzulo »videno kupljeno« je jamčevanje za stvarne napake omejeno na situacije, ko je napaka vozila skrita, prodajalec pa je zanjo vedel, a jo je kupcu zamolčal. Klavzula »videno kupljeno« tudi ne velja za napake, ki so v nasprotju z dogovorjenimi lastnostmi vozila.  V takšnih primerih je klavzula »videno kupljeno« nična in prodajalec za napake vozila odgovarja, pri čemer lahko kupec z jamčevalnim zahtevkom uspe le v primeru, če dokaže, da je prodajalec za napako vedel in jo je kupec pravočasno grajal.

V primeru, če kupec odkrije napako, mora o njej obvestiti prodajalca v osmih dneh od dneva, ko je napako opazil. Prodajalec pa ne odgovarja za napake, ki se pokažejo potem, ko mine šest mesecev, odkar je bila stvar izročena. Za uspeh uveljavljanja skrite napake je bistvenega pomena, da je napaka posledica vzroka, ki je obstajal že pred sklenitvijo sporne prodajne pogodbe in da je prodajalec za to napako vedel.

Kupec, ki je o napaki pravočasno in pravilno obvestil prodajalca, lahko zahteva od prodajalca, da napako odpravi, zahteva znižanje kupnine ali odstopi od pogodbe. V vsakem od teh primerov pa ima tudi pravico zahtevati povrnitev škode. Izbira jamčevalnega zahtevka je stvar kupca.

Klavzula »videno kupljeno« vam lahko hitro onemogoči uveljavljanje zahtevkov za stvarne napake, zato vam svetujemo, da pred nakupom, vozilo skrbno in natančno pregledate ter ga preizkusite.

V primeru nakupa vozila s strani fizične osebe od pravnega subjekta, ki se s prodajo vozil ukvarja kot s svojo dejavnostjo, veljajo posebna določila skladno z Zakonom o varstvu potrošnikov (ZVpot).

»KORONA ZAKON«

Ukrepi v zvezi z delom in plačevanjem prispevkov za socialno varnost

V DZ je bil prejet Zakon o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo (ZIUZEOP)- »v nadaljevanju Zakon«, ki med drugim določa tudi ukrepe za delodajalce, in sicer ukrepe v zvezi z delom in plačevanjem prispevkov za socialno varnost.

Ker vemo, da ste v tem času preveč nasičeni s poplavo informacij, kar človeka hitro zmede, vam bomo v  tem delu čim bolj pregledno in strnjeno prikazati ukrepe države, ki izhajajo iz Zakona in se tičejo delodajalca. Ob tem bi vas radi opozorili, da je  poleg vseh pravic iz Zakona potrebno podrobno opozoriti tudi na situacije v katerih boste morali prejeto pomoč vračati.

Vrsta ukrepa Upravičeni delodajalec Niso upravičeni Opis ukrepa
Povračilo nadomestila plače delavcem na začasnem ČAKANJU NA DELO in zaradi odsotnosti IZ RAZLOGA VIŠJE SILE ter oprostitev plačila prispevkov

Gre za

oprostitev plačila prispevkov po 28. členu Zakona

Delodajalci, z upadom prihodkov v prvem polletju 2020 za več kot 20 % glede na isto obdobje leta 2019 in v drugem polletju 2020 ne bodo dosegli več kot 50 % rast prihodkov glede na isto obdobje leta 2019.

Če niso poslovali v celotnem letu 2019, z upadom prihodkov:

-vsaj 25 % zmanjšanje v marcu 2020 v primerjavi s februarjem 2020 ali

-vsaj 50 % upadom v mesecu aprilu ali maju 2020 v primerjavi s februarjem 2020.

pozor OPOMBA SPODAJ!

-Neposredni ali posredni uporabnik proračuna RS oziroma občine, katerega delež prihodkov iz javnih virov je bil v letu 2019 višji od 70 %.

– Delodajalci, ki opravljajo finančno ali zavarovalniško dejavnost, ki spada v skupino K po SKD.

Oprostitev plačila vseh prispevkov za socialno varnost od nadomestila plače od 13. marca do 31. maja 2020; Mesečno se oprostitev prizna največ od nadomestila plače do višine povprečne plače za leto 2019 v RS, preračunane na mesec (1.753,84 eur).
Delna oprostitev prispevkov za zaposlene v zasebnem sektorju, ki DELAJO

 

Gre za oprostitev plačila prispevkov po 33. členu Zakona

Zasebni delodajalci so oproščeni plačila prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje.

pozor OPOMBA SPODAJ!!

Neposredni in posredni uporabniki proračuna RS in občinskih proračunov ter finančne in zavarovalniške dejavnosti, ki spadajo v skupino K po SKD. Oprostitev plačila prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje od izplačane plače za delo v obdobju od 13. marca do 31. maja 2020.
Mesečni krizni dodatek

Gre za oprostitev plačila prispevkov po 33. členu Zakona

Zasebni delodajalci vsakemu zaposlenemu, ki dela in čigar zadnja izplačana mesečna plača ni presegla 3 x minimalne plače, izplačajo mesečni krizni dodatek v višini 200 euro.

Pojasnilo FURS: Znesek se upošteva sorazmerno obdobju, v katerem delavec dela v času epidemije (torej za marec tudi sorazmerno obdobju, za katerega velja ukrep).

*pozor OPOMBA SPODAJ!

Ukrep se ne uporablja za neposredne in posredne uporabnike proračuna RS in občinskih proračunov ter finančne in zavarovalniške dejavnosti, ki spadajo v skupino K po SKD. Mesečni krizni dodatek za delo v obdobju od 13. marca do 31. maja 2020 je oproščen plačila vseh davkov in prispevkov.

*OPOMBA:

Z A K O N O INTERVENTNIH UKREPIH ZA ZAJEZITEV EPIDEMIJE COVID-19 IN OMILITEV NJENIH POSLEDIC ZA DRŽAVLJANE IN GOSPODARSTVO (ZIUZEOP)  določa, da morajo subjekti, ki so uveljavili:

– povračilo nadomestila plače delavcem na začasnem čakanju na delo iz poglavja 1.1 zakona,

– povračilo nadomestila plače delavcu, ki zaradi višje sile ne more opravljati dela iz poglavja 1.1 zakona,

– oprostitev plačila prispevkov po 28., 33. in 38. členu tega zakona ali

– izredno pomoč v obliki mesečnega temeljnega dohodka

v primeru, da je od uveljavitve tega zakona prišlo do delitve dobička, izplačil dela plač za poslovno uspešnost oziroma nagrad poslovodstvu v letu 2020 VRNITI prejeta sredstva, skupaj z zakonsko določenimi zamudnimi obrestmi.

NA KAJ MORA BITI DELODAJALEC POZOREN PRI ODREJANJU DELA NA DOMU

Primernost delovnega mesta :

Pred odločitvijo o opravljanju dela na domu mora delodajalec razrešiti vprašanje, katera so tista delovna mesta, ki jih je sploh mogoče opravljati na domu. Delavec namreč lahko na domu opravlja le delo, ki sodi v dejavnost delodajalca ali ki je potrebno za opravljanje dejavnosti delodajalca.

Na domu se ne more opravljati delo:

– ki je škodljivo ali če obstaja nevarnost, da postane škodljivo za delavce, ki delajo na domu, ali za življenjsko in delovno okolje, kjer se delo opravlja, ter

– v primerih, ko to prepoveduje poseben zakon ali drug predpis.

Vidik delovnega časa

ZDR-1 določa, da se delavec in delodajalec glede delovnega časa, nočnega dela, odmora, dnevnega in tedenskega počitka lahko dogovorita ne glede na minimalne standarde, ki jih v zvezi s tem določa ZDR-1, če:

– delovnega časa ni mogoče vnaprej razporediti oziroma

– si delavec lahko razporeja delovni čas samostojno ter pod pogojem, da sta delavcu zagotovljena varnost in zdravje pri delu.

Pri samoorganizaciji delovnega časa ter s tem tudi odmorov in počitkov je torej delavec dolžan spoštovati pravila o varnosti in zdravju pri delu in si delovni čas organizirati tako, da si zagotovi ustrezne odmore in počitke.

Ne glede na navedeno izjemo v ZDR-1 pa Zakon o evidencah na področju dela in socialne varnosti (v nadaljevanju ZEPDSV) glede vodenja evidence o izrabi delovnega časa ne določa nikakršne izjeme glede dela na domu. Tako mora delodajalec tudi za delavca, ki dela na domu, med drugim v evidenco dnevno vpisovati naslednje podatke:

– podatke o številu ur,

– skupno število opravljenih delovnih ur s polnim delovnim časom in s krajšim delovnim časom od polnega z oznako vrste opravljenega delovnega časa,

– opravljene ure v času nadurnega dela.

Delavec, ki opravlja delo na domu, mora torej voditi dnevno evidenco delovnega časa ter jo posredovati delodajalcu, menimo pa, da je možen tudi poenostavljen dogovor, da delavec sporoča podatke o številu dejansko opravljenih ur dnevno le, če so te drugačne od 8 ur (polni delovni čas).

Zagotovitev delovnih sredstev:

Ena pomembnejših vsebin je tudi določitev, kdo bo zagotavljal material in delovna sredstva za opravljanje dela na domu ter višina nadomestila za uporabo delavčevih sredstev:

– delovna sredstva kot so prostor, elektrika, komunikacijske povezave in podobno bo glede na njihovo naravo večinoma zagotavljal delavec.

Za ta del bo skoraj vedno dogovorjeno nadomestilo. Nadomestilo pa delodajalec plača tudi v kolikor delavec sam priskrbi delovna sredstva, kot so računalnik, mobilni telefon, tiskalnik, miza, stol itd.

– doreči je potrebno tudi vprašanje zagotavljanja materiala, ki ga delavec potrebuje pri svojem delu.

Varstvo poslovnih skrivnosti in drugih občutljivih podatkov

Priporočljivo je, da se delodajalec opredeli tudi do teh vprašanj. Mednje sodi npr. omogočanje varne povezave v omrežje oz. do informacijskega sistema delodajalca.

Varnost in zdravje pri delu

Po ZVZD-1 je delodajalec dolžan zagotavljati varne in zdrave razmere za delo ne glede na vrsto dela delovno mesto ali kraj, kjer delavec opravlja delo. V primeru izrednih razmer, ko delodajalec na hitro odredi drugo delo ali delo na domu, pogosto ne bo uspel izvesti vseh predpisanih ukrepov na področju zagotavljanja varnega in zdravega dela, kar zajema ogled delovnega mesta na domu in izdelavo ocene tveganja ter sprejetje potrebnih ukrepov za delo na domu. Glede na to, da gre v primerih dela na domu za praviloma pisarniška dela oziroma dela z računalnikom, ni pričakovati, da bi zaradi opustitve predpisanih zahtev (izdelava ocene tveganja) lahko v kratkem času, kolikor traja takšen izredni ukrep, prišlo do škodljivih posledic za zdravje delavca. Lahko pa delodajalec izda delavcem ustrezna navodila, ki vključujejo tudi napotke glede varnega in zdravega dela od doma.

Prijava dela na domu pristojnemu inšpektoratu:

Ko se odredi delo na domu v primeru izjemnih okoliščin, je potrebno smiselno uporabiti tudi določbe o obveščanju Inšpektorata RS za delo o opravljanju dela na domu. Tako je treba takoj, ko je to mogoče, Inšpektorat RS za delo obvestiti o opravljanju dela na domu. Obseg obveščanja v zakonu ni predviden, je pa smiselno obvestiti o tem, kdo delo opravlja, kakšno delo se opravlja, kje se opravlja in koliko časa je opravljanje dela predvideno. Obvešča se lahko tudi preko elektronske pošte na naslov:  prijave.irsd@gov.si

PRAVICE IN OBVEZNOSTI IZ DELOVNEGA RAZMERJA V ČASU KRIZNIH RAZMER

 

KAKO NAJ RAVNA DELAVEC, KI ZARADI ZAPRTJA VRTCEV IN OSNOVNIH ŠOL NE MORE ZAGOTOVITI VARSTVA OTROKA?

Delavec (eden od staršev) je v takšnem primeru upravičen do odsotnosti z dela, upravičen je do nadomestila v višini 50% plače oziroma najmanj 70% minimalne plače. Opozoriti pa je potrebno, da se upravičenost odsotnosti z dela zaradi nemožnosti opravljanja dela zaradi varstva otroka zaradi zaprtja vrtcev in osnovnih šol, presoja glede na okoliščine posameznega primera (možnost zagotovitve varstva s strani drugega starša ali na drug ustrezen način, ali gre za otroka do vključno 5. razreda osnovne šole, možnost ustreznejše razporeditve delovnega časa).

ALI LAHKO DELODAJALEC OD DELAVCA ZAHTEVA, DA V PRIMERU, KO DELAVEC OSTANE DOMA ZARADI VARSTVA OTROKA ALI ZARADI NEMOŽNOSTI ZAGOTAVLJANJA DELA, KORISTI LETNI DOPUST?

Enostransko odrejanje letnega dopusta je v nasprotju z zakonom. Delodajalec odobri letni dopust v skladu z dogovorom z delavcem.

Okoliščine, ki jih mora upoštevati delodajalec pri odločanju o času izrabe letnega dopusta določa 163. člen ZDR-1. Te okoliščine so:

– potrebe delovnega procesa,

– možnosti za počitek in rekreacijo delavca ter

– družinske obveznosti delavca.

Torej, ali je dopustno odrediti letni dopust zaradi izpada dela pri delodajalcu oziroma zaradi poslovnih razlogov, kar pomeni tudi v času, ko so izpolnjeni razlogi za odreditev začasnega čakanja na delo oziroma odrejene karantene, je mogoče odgovoriti, da je v dogovoru z delavcem mogoče dogovoriti tudi izrabo letnega dopusta, vendar mora delodajalec pri tem upoštevati navedene zahteve, ki omejujejo njegovo diskrecijo z namenom, da se letni dopust uresniči v skladu z njegovim temeljnim namenom.

ALI LAHKO DELODAJALEC ODREDI IZREDNI (NEPLAČANI) DOPUST?

delovna zakonodaja ne ureja izrednega (neplačanega) dopusta. To urejajo nekatere kolektivne pogodbe. Neplačani dopust predstavlja odsotnost z dela zaradi interesa delavca, zato ga ni dopustno odrediti iz razlogov, ki so na strani delovnega procesa.

KAKŠNE PRAVICE IMA DELAVEC, KI GA JE DELODAJALEC POSLAL Z DELOVNEGA MESTA DOMOV ZARADI SITUACIJE V POVEZAVI S KORONAVIRUSOM?

V kolikor gre za situacijo nemožnosti zagotavljanja dela, lahko delodajalec odredi začasno čakanje na delo doma, delavec je upravičen do nadomestila plače v višini 80% osnove. V kolikor gre za navodilo delodajalca, naj delavec ostane doma v smislu navodila zdravi osebi (ker je prišel iz ogroženega območja ali bi lahko bil v stiku z okuženo osebo, pa mu ni odrejena karantena z odločbo), je upravičen do nadomestila v breme delodajalca v polni višini plače.

(vir TZS)

DELO OD DOMA IN ČAKANJE NA DELO

UKREPI  ZARADI  IZJEMNIH  OKOLIŠČIN

Obveznost opravljanja drugega dela zaradi izjemnih okoliščin (169. člen ZDR-1)  Sistem urejanja delovnih razmerij omogoča poenostavljeno odrejanje opravljanja drugega dela oziroma na drugem kraju zaradi izjemnih okoliščin.

Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) v 169. členu ureja spremembo dela zaradi naravnih ali drugih nesreč. V primerih naravnih ali drugih nesreč, če se taka nesreča pričakuje ali v drugih izjemnih okoliščinah, ko je ogroženo življenje in zdravje ljudi ali premoženje delodajalca, se lahko vrsta in/ali kraj opravljanja dela, določenega s pogodbo o zaposlitvi, začasno spremenita tudi brez soglasja delavca, vendar le, dokler trajajo take okoliščine.

Glede na izpostavljeno ureditev lahko delodajalec: 

  1. v primeru naravnih in drugih nesreč oziroma izjemnih okoliščin,

in ko 

  1. so ogroženi življenje in zdravje ljudi ali premoženje delodajalca,
  2. enostransko, brez soglasja delavca, odredi drugo delo in/ali kraj opravljanja dela (npr. delo na domu), dokler trajajo takšne okoliščine

Obveznost lahko traja le začasno, dokler trajajo take okoliščine oziroma dokler so podani pogoji po 169. členu ZDR-1 in je sprememba vrste in/ali kraja opravljanja dela nujna in potrebna.

Delodajalec mora zlasti pri odrejanju dela na domu, ko gre za enostransko odreditev dela na domu zaradi izjemnih okoliščin v sklepu s katerim odreja delo na domu opisati določene okoliščine ter opredeliti določene pravice in dolžnosti ter podati navodila.

Ko se odredi delo na domu v primeru izjemnih okoliščin, je potrebno smiselno uporabiti tudi določbe o obveščanju Inšpektorata RS za delo o opravljanju dela na domu. Tako je treba takoj, ko je to mogoče, Inšpektorat RS za delo obvestiti o opravljanju dela na domu. Obseg obveščanja v zakonu ni predviden, je pa smiselno obvestiti o tem, kdo delo opravlja, kakšno delo se opravlja, kje se opravlja in koliko časa je opravljanje dela predvideno. Obvešča se lahko tudi preko elektronske pošte na naslov: gp.irsd@gov.si

ČAKANJA NA DELO

Za čas nezagotavljanja dela delavcem lahko delodajalec delavca napoti na začasno čakanje na delo doma. V tem primeru ima delavec pravico do nadomestila plače v višini 80 % od osnove.  Delodajalec bo lahko uveljavil delno povračilo nadomestil plač v skladu z Zakonom o interventnem ukrepu delnega povračila nadomestila plače (ko bo sprejet in uveljavljen).  Z zakonom so bili seznanjeni tudi socialnimi partnerji, ki so podali svoje predloge. Predlog zakona je pripravljen za sprejem po nujnem postopku v Državnem zboru

ZDR-1 namreč predvideva, da za čas nezagotavljanja dela nadomestilo plače v celoti plača delodajalec, medtem ko interventni zakon predvideva delno povračilo izplačanih nadomestil plače s strani Republike Slovenije v višini 40 % (8. člen interventnega zakona).

Delodajalci, ki želijo izkoristiti pomoč države po interventnem zakonu, morajo izpolnjevati naslednje pogoje (2. člen):

– gre za gospodarsko družbo, zadrugo ali fizično osebo, ki zaposluje delavce v skladu z ZDR-1;

– predloži opis poslovnega položaja zaradi posledic epidemije (natančneje ga opredeljuje 4. člen interventnega zakona),

– zaradi poslovnih razlogov začasno ne more zagotavljati dela hkrati najmanj 30 % zaposlenih delavcev, ki jih napoti na začasno čakanje na delo. Če delodajalec zaposluje le enega delavca, lahko delavca napoti na začasno čakanje na delo delavca, če ne more zagotavljati dela za skupno najmanj 50 % delovnega časa delavca v posameznem koledarskem mesecu,

– predloži pisno izjavo, s katero se zaveže ohraniti delovna mesta delavcev na začasnem čakanju na delu najmanj šest mesecev po začetku začasnega čakanja na delo.

V šestem odstavku 2. člena interventnega zakona pravice do delnega povračila izplačanih nadomestil ne more uveljavljati delodajalec:

– dokler imajo delavci, napoteni na začasno čakanje na delo po interventnem zakonu, pri neenakomerni razporeditvi in začasni prerazporeditvi delovnega časa presežek ur v referenčnem obdobju v skladu z ZDR-1, in kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti ter se presežek ur z ustrezno neenakomerno razporeditvijo in začasno prerazporeditvijo delovnega časa lahko izravna;

– ki je davčni dolžnik;

– ki ne izplačuje plač in prispevkov za socialno varnost oziroma je kršitelj delovnopravne zakonodaje;

– če je nad njim uveden postopek insolventnosti.

Ker je namen tega ukrepa ohranitev delovnih mest, delodajalec v obdobju vključenosti v ukrep delnega povračila nadomestila plače ne bo smel začeti postopka odpovedi pogodbe o zaposlitvi oziroma odpovedati pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov, prav tako pod določenimi pogoji ne bo smel odrejati nadurnega dela (9. člen).

Pred sprejetjem odločitve o napotitvi delavcev na začasno čakanje na delo se bo moral delodajalec o tem posvetovati s sindikati v podjetju oziroma s svetom delavcev oziroma obvestiti delavce na pri delodajalcu običajen način.

Napotitev delavca na začasno čakanje na delo se bo izvajala s pisnim obvestilom delavcu o napotitvi na začasno čakanje na delo, v obvestilu pa bo delodajalec določil čas začasnega čakanja na delo, možnosti in način poziva delavcu, da se predčasno vrne na delo, ter nadomestilo plače (peti odstavek 5. člena interventnega zakona).

Obdobje začasnega čakanja na delo bo lahko trajalo največ tri mesece (3. člen interventnega zakona). Delavec bo v času napotitve ohranil vse pravice in obveznosti iz delovnega razmerja, razen višine nadomestila, ki jo interventnem zakonu znaša 80% osnove za nadomestilo, ki je določena za primer nezagotavljanja dela s strani delodajalca, in obveznost, da se na zahtevo delodajalca vrne na delo.

POSOJILNA POGODBA IN KAKO SE ZAŠČITITI, KO POSOJATE DENAR

Posojilno pogodbo ureja Obligacijski zakonik (v nadaljevanju: OZ), in sicer v določbah od 569. do 578. člena.

O posojilu govorimo, kadar se posojilodajalec zavezuje, da bo posojilojemalcu izročil določen znesek denarja ali določeno količino drugih nadomestnih stvari, posojilojemalec pa se zavezuje, da mu bo po določenem času vrnil enak znesek denarja oziroma enako količino nadomestnih stvari iste vrste in kakovosti.

Pomembno je, da posojilna pogodba nastane že s konsenzom (soglasjem) volj pogodbenih strank. Zakon namreč za veljavnost posojilne pogodbe ne zahteva pisne oblike, zato so veljavni tudi ustni dogovori. Na tem mestu izpostavljamo, da je praviloma problem ustnih dogovorov  pri njihovi dokazljivosti, zato vam priporočamo, da posojilno pogodbo sklenete v pisni obliki (navadni pisni pogodbi ali v obliki neposredno izvršljivega notarskega zapisa).

KAKO SE ZAŠČITITI, DA BOSTE Z VEČJO VERJETNOSTJO POSOJENI ZNESEK TUDI PREJELI?

Največ posojilodajalec lahko stori z zaščito pred samo izročitvijo posojila.

1.)

s pisno obliko posojilne pogodbe – z navadno pisno posojilno pogodbo ali sklenitvijo v obliki neposredno izvršljivega notarskega zapisa, se sicer olajša pot izterjave in eventualne pridobitve zastavnih pravic v izvršilnem postopku, vendar je tudi v tem primeru lahko izterjava podvržena negotovostim, saj sama pisna oblika niti oblika notarskega izvršljivega zapisa ne zagotavlja izterjave dolga (npr. če posojilojemalec nima premoženja, na katerega bi posegli oz. je že obremenjeno s pravicami drugih upnikov). V primeru sodnega spora je vsekakor prednost pisne pogodbe ta, da so dogovori bolj dokazljivi saj so zapisani (to je predvsem pomembno zaradi višine posojila, datuma izročitve posojila ter dogovorjenega roka vračila posojila in dogovorjenih pogodbenih obresti).

2.)

Ob sklepanju posojilne pogodbe je priporočljivo s posojilojemalcem dogovoriti ustrezno zavarovanje (npr. ustanovitev zastavne pravice (ročne zastave, hipoteke…), poroštva ipd.), na podlagi katerega se bo upnik (posojilodajalec) lahko poplačal iz zastavljenega premoženja dolžnika (posojilojemalca) ali tretje osebe kot zastavitelja oz. poroka.

V nadaljevanju bomo opisali posamezna zavarovanja:

a) Poroštvo. Poznamo subsidiarno in solidarno poroštvo. Primerno je, da je porok plačilno sposoben, z rednimi prejemki, saj bo le tako stopnja varnosti zavarovanja čim večja.

V kolikor se porok zaveže kot subsidiarni porok, to pomeni, da sme upnik od poroka zahtevati izpolnitev obveznosti šele v primeru, ko glavni dolžnik le – teh ne bi izpolnil v roku, ki je določen v upnikovi pisni zahtevi.

V kolikor pa se porok zaveže kot solidarni porok, potem odgovarja porok upniku enako kakor glavni dolžnik in upnik lahko zahteva izpolnitev obveznosti bodisi od glavnega dolžnika bodisi od poroka, lahko pa tudi od obeh hkrati.

Obe obliki poroštva v osnovi ureja Obligacijski zakonik.

b) zastavna pravica.  Stvarnopravni zakonik določa, da je  zastavna pravica, pravica zastavnega upnika, da se zaradi neplačila zavarovane terjatve ob njeni zapadlosti poplača skupaj z obrestmi in stroški iz vrednosti zastavljenega predmeta pred vsemi drugimi upniki zastavitelja.

Ob tem poznamo več vrst zastavnih pravic, in sicer:

  • hipoteka na podlagi pravnega posla

Hipoteka je zastavna pravica na nepremičnini. V kolikor nastane s pravnim poslom (na kar se bomo osredotočili v tem zapisu) se  za pridobitev hipoteke na podlagi pravnega posla zahteva vpis v zemljiško knjigo. Vpis v zemljiško knjigo se opravi na podlagi listine, ki vsebuje zemljiškoknjižno dovolilo.

Primer:

A posodi denar B, posojilojemalec (torej B) vam ob sklenitvi posojilne pogodbe na njegovi nepremičnini ali na nepremičnini nekoga drugega, ki se strinja, da bo zastavitelj, ustanovi hipoteko, kot rečeno z vpisom hipoteke v zemljiško knjigo pri zastavljeni nepremičnini.

Ob tem je zelo pomembno predhodno v zemljiški knjigi preveriti, ali je morda na nepremičnini, ki se bo zastavljala, že ustanovljena kakšna hipoteka ter v kakšni vrednosti. Namreč v pravu velja načelo »prejšnji po času, močnejši po pravici«,kar pomeni, da v kolikor je nekdo pridobil  hipoteko časovno pred vašo hipoteko na isti nepremičnini, se bo v primeru zapadlosti poplačevala prvo hipoteka, ki je bila pridobljena prej ter šele nato hipoteka s slabšim- kasnejšim vrstnim redom.

  • ročna zastava

Gre za zastavno pravico na premičninah. Zastavna pravica na premičnini nastane na podlagi zastavne pogodbe, ko zastavitelj zastavnemu upniku izroči zastavljeno premičnino v neposredno posest. Zastavna pravica nastane tudi, če se zastavljena premičnina izroči v neposredno posest tretjemu tako, da njeno izročitev lahko zahteva samo zastavni upnik.

Primer:

A posodi denar B, posojilojemalec (torej B) ob sklenitvi posojila in zastavne pogodbe v zavarovanje dolga izroči neko premično stvar, npr. dragocen prstan, avto.

  • neposestna zastavna pravica

Neposestna zastavna pravica je zastavna pravica na premičnini, pri kateri zastavljena premičnina ni izročena v neposredno posest zastavnemu upniku, niti ni izročena v neposredno posest tretji osebi za zastavnega upnika, ampak zastavljena premičnina ostane v neposredni posesti zastavitelja ali tretje osebe zanj. Neposestna zastavna pravica nastane s sporazumom v obliki neposredno izvršljivega notarskega zapisa. V register se ne vpisujejo ustanovljene neposestne zastavne pravice in rubeži premičnin za vse premičnine, temveč le za tiste, ki jih je mogoče enolično identificirati. Za njih Uredba o registru neposestnih zastavnih pravic in zarubljenih premičnin  predvideva posebne enolične identifikacijske znake (EIZ), ki jih individualizirajo od drugih podobnih premičnin. Enolična identifikacija žal ni mogoča na vseh premičninah in tako tudi uredba predvideva le določene vrste premičnin. To so zaloge, oprema, vozila (motorna in tirna vozila, motorna kolesa ter prikolice in polprikolice) in živali (govedo in kopitarji). Z uredbo so točno določene tudi enolične identifikacijske oznake za omenjene vrste premičnin, pri nekaterih pa tudi dodatni obvezni podatki, ki jih je potrebno vpisati v register. 

Primer:

A posodi denar B, B zato v zavarovanje vračila dolga ustanovi neposestno zastavno pravico na njegovem avtomobilu, ki se vpiše v ustrezni register neposestnih zastavnih pravic. Torej B  ima avtomobil še vedno v posesti, vendar je zavarovanje zapisano v javni evidenci, ki je dostopna vsakomur.

  • Zastavna pravica na terjatvi

Za zavarovanje terjatve se lahko ustanovi zastavna pravica na drugi terjatvi, katere predmet je dajatev (zastavljena terjatev).  Zastavna pravica na terjatvi nastane v trenutku, ko dolžnik zastavljene terjatve od zastavitelja prejme obvestilo, da je terjatev zastavljena. Zastavitelj mora izročiti zastavnemu upniku morebitno listino in druga dokazila o zastavljeni terjatvi.

Primer:

A posodi B denarni znesek. Osebi B je oseba C dolžna določen znesek iz povsem drugega naslova, torej ima oseba B do osebe C terjatev. A posodi denar B, ki vam v zavarovanje vašega posojila lahko ustanovi zastavno pravico na terjatvi, ki jo ima B do osebe C.

  • Prenos lastninske pravice v zavarovanje:

Gre za zavarovanje terjatve s prenosom lastninske pravice. Prenos lastninske pravice v zavarovanje (fiduciarni prenos) je oblika zavarovanja terjatve, pri kateri ostane premičnina v neposredni posesti prenosnika ali tretje osebe za njega. Šteje se, da je pridobitelj (fiduciar) pridobil lastninsko pravico pod razveznim pogojem plačila zavarovane terjatve. Če je dogovorjeno drugače, je sporazum iz 202. člena Stvarnopravnega zakonika (SPZ v nadaljevanju) veljaven, tudi če ne vsebuje višine in zapadlosti zavarovane terjatve. Nadalje iz 202. člena SPZ izhaja, da mora sporazum strank o prenosu lastninske pravice v zavarovanje, biti sklenjen v obliki neposredno izvršljivega notarskega zapisa.

Primer:

A posodi osebi B  XY eur. B je lastnik dragocenega prstana, ki ga zastavi za primer, da izposojenega zneska B ne bo vrnil. Stranki posojila (A in B) se dogovorita, da dokler B ne poravna dolga osebi A, je A lastnik dragocenega prstana.

ZA KONEC:

Kot rečeno, je bistvenega pomena postopanje posojilodajalca preden posodi denar. Pomembno je, da pogodbeni stranki sklene kvalitetno posojilno pogodbo v kateri so dogovorjene bistvene zaveze strank, ki bodo olajšale morebitno potrebo pri dokazovanju dogovora oz. ne bodo puščale dvoma kakšna je bila prava pogodbena volja strank ter da se pogodbeni stranki hkrati dogovorita za primerno zavarovanje.

Glede na napisano je ključnega pomena, da se pravočasno obrnete na pravne strokovnjake, ki vam bodo svetovali in pomagali, da se boste čim bolje zaščitili ter tako povečali svojo možnost, da v primeru dospelega a ne vrnjenega posojenega zneska, slednjega tudi lažje izterjali.

ZAČASNO IN OBČASNO DELO UPOKOJENCEV – 2. del

Pri zaposlovanju upokojencev morajo tako delodajalci kot tudi upokojenci upoštevati zakonsko določene obveznosti in omejitve

OBVEZNOSTI IN OMEJITVE NA STRANI UPOKOJENCEV

              Obveznosti

Zakon upokojencem za opravljanje tega dela ne nalaga posebne obveznosti prijave ali registracije (npr. pri Zavodu RS za zaposlovanje, upravni enoti ipd.).

Upokojenec v dogovoru z delodajalcem sklene pogodbo o opravljanju začasnega ali občasnega dela, v kateri mora biti med drugim navedeno tudi obdobje opravljanja dela in število ur, določena mora biti urna postavka za opravljeno delo ter predviden skupni znesek dohodka.

Za upokojenca lahko iz tega naslova nastane povečana dohodninska obveznost (glej spodaj – Davčna obravnava začasnega ali občasnega dela).

 Omejitve 

Zakon za upokojence določa naslednje omejitve:

  • začasno ali občasno delo lahko upokojenec opravlja v obsegu največ 60 ur v koledarskem mesecu,
  • neizkoriščenih ur ni mogoče prenašati v naslednji koledarski mesec,
  • urna postavka za opravljeno uro začasnega ali občasnega dela ne sme biti nižja od 4,20 eurov,
  • dohodek za opravljeno začasno ali občasno delo v seštevku v koledarskem letu ne sme presegati 6.300 eurov,
  • delo lahko upokojenec opravlja pri več delodajalcih hkrati, vendar v seštevku ne sme preseči predpisane omejitve glede števila ur in višine dohodka.

OBVEZNOSTI IN OMEJITVE NA STRANI DELODAJALCEV

Obveznosti

Delodajalec mora:

  • upokojencu najkasneje do 18. dne v naslednjem mesecu izplačati dohodek ob upoštevanju zakonsko določene višine urne postavke, ki ne sme biti nižja od 4,20 eur,
  • zaradi izvrševanja pogodbenih obveznosti in varovanja pravic upokojencev voditi dnevno evidenco prihoda in odhoda ter števila dejansko opravljenih ur začasnega ali občasnega dela,
  • dajatev v višini 25 % obračunati na posebnem obračunu in ga predložiti davčnemu organu ter plačati dajatev najpozneje na dan izplačila dohodka iz začasnega ali občasnega dela,
  • v svoje breme obračunati ter plačati tudi prispevek za posebne primere zavarovanja po ZPIZ-2 (8,85 %) in pavšalni prispevek za zavarovanje za primer poškodbe pri delu in poklicne bolezni (v letu 2014 znaša 4,58 EUR), v breme upokojenca pa prispevek za zdravstveno zavarovanje po ZZVZZ (6,36 %),
  • upoštevati določbe delovnopravne zakonodaje, ki prepovedujejo diskriminacijo, spolno in drugo nadlegovanje ter trpinčenje na delovnem mestu, zahtevajo enako obravnavo glede na spol, urejajo delovni čas, odmore, počitke in odškodninsko odgovornost, ter pravila o varnosti in zdravju pri delu.

Omejitve

Zakon za delodajalce določa naslednje omejitve (določene za posamezni koledarski mesec):

  • pri delodajalcu, ki nima zaposlenega nobenega delavca, se lahko opravi največ 60 ur začasnega ali občasnega dela,
  • pri delodajalcu, ki zaposluje od enega do vključno deset delavcev, se lahko opravi največ 100 ur začasnega ali občasnega dela,
  • pri delodajalcu, ki zaposluje več kot deset do vključno 30 delavcev, se lahko opravi največ 150 ur začasnega ali občasnega dela,
  • pri delodajalcu, ki zaposluje več kot 30 do vključno 50 delavcev, se lahko opravi največ 400 ur začasnega ali občasnega dela,
  • pri delodajalcu, ki zaposluje več kot 50 delavcev do vključno 100 delavcev, se lahko opravi največ 750 ur začasnega ali občasnega dela,
  • pri delodajalcu, ki zaposluje več kot 100 delavcev, se lahko opravi največ 1.050 ur začasnega ali občasnega dela.

Število ur začasnega ali občasnega dela v posameznem koledarskem mesecu, opravljenega pri nevladni organizaciji, delujoči v javnem interesu, lahko zgoraj navedene omejitve preseže, vendar ne več kot dvakratnika ur opravljenega začasnega ali občasnega dela glede na število zaposlenih delavcev (za zaposlenega delavca v tem smislu se šteje delavec, s katerim je delodajalec sklenil pogodbo zaposlitvi za polni delovni čas, ki je veljavna v času podpisa pogodbe o opravljanju začasnega ali občasnega dela s strani delodajalca, ne glede na to ali gre za zaposlitev za določen ali nedoločen čas).

Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti lahko na podlagi vloge delodajalca, ki zaposluje več kot 1.250 delavcev, po predhodnem posvetovanju z ostalimi socialnimi partnerji za največ tri mesece v koledarskem letu določi večje število ur začasnega ali občasnega dela, vendar ne več kot 1.500 ur v koledarskem mesecu.

( vir: spletna stran MDDSZ )

ZAČASNO IN OBČASNO DELO UPOKOJENCEV – 1. del

V skladu z novelo Zakona o urejanju trga dela – ZUTD-A (Uradni list RS, št. 21/13) so od 1. julija 2013 dalje vsi upokojenci (razen tistih, ki prejemajo delno starostno ali predčasno pokojnino, delno pa so še delovno aktivni) upravičeni do opravljanja začasnega in občasnega dela.

Omenjena dela bodo upokojencem omogočila ponoven vstop na trg dela in njihovo ponovno aktivacijo, s čimer bodo ohranili družbeno in individualno udejstvovanje ter delovanje. Začasna in občasna dela upokojencem poleg pokojnine, na višino katere opravljanje takšnega dela ne vpliva, obetajo možnosti za dodatni zaslužek.

Začasno ali občasno delo se opravlja na podlagi pogodbe o opravljanju začasnega ali občasnega dela kot posebnega civilnopravnega pogodbenega razmerja med delodajalcem in upravičencem, ki ima lahko tudi nekatere elemente delovnega razmerja, kot jih določa zakon, ki ureja delovna razmerja.

Obvezni podatki, ki jih mora vsebovati pogodba o opravljanju začasnega ali občasnega dela, so:

  • naziv, sedež, matična in davčna številka delodajalca,
  • ime, priimek, rojstni datum, matična in davčna številka upravičenca,
  • vrsta dela, ki se bo opravljalo kot začasno ali občasno delo,
  • obdobje opravljanja začasnega ali občasnega dela,
  • podatek o predvidenem številu ur začasnega ali občasnega dela,
  • datum sklenitve pogodbe,
  • urna postavka za opravljeno delo in
  • predviden skupen znesek dohodka.

S sklenitvijo pogodbe o opravljanju začasnega ali občasnega dela se med delodajalcem in upokojencem sicer vzpostavi civilnopravno pogodbeno razmerje, vendar pa lahko delo na tej podlagi (v nasprotju s podjemno, avtorsko oziroma drugo pogodbo civilnega prava, na podlagi katere se opravlja določeno delo) vsebuje tudi nekatere elemente delovnega razmerja. V slednjem se torej začasno ali občasno delo razlikuje od dela po npr. podjemni ali avtorski pogodbi, za katero je značilno, da podjemnik oziroma avtor nista podrejena naročniku tako kot delavec v delovnem razmerju delodajalcu, ampak samostojno izpolnita naročilo (če takšno delo vsebuje elemente delovnega razmerja, se lahko v okviru inšpekcijskega postopka delodajalcu naloži, da z izvajalcem sklene delovno razmerje za nedoločen čas). Možnost opravljanja začasnih in občasnih del tako predstavlja dobrodošlo novost za upokojence v primerih, ko pogodb civilnega prava ni dopustno sklepati, ker delo za naročnika vsebuje elemente delovnega razmerja (t.j. prostovoljna vključitev delavca v organiziran delovni proces delodajalca, osebno in nepretrgano opravljanje dela za plačilo, po navodilih in pod nadzorom delodajalca).

Ureditev začasnih in občasnih del za upokojence ne vpliva na druge že sklenjene pogodbe civilnega prava, na podlagi katerih se opravlja določeno delo, niti ne nadomešča ali ukinja možnosti njihovega sklepanja in opravljanja dela na tej pravni podlagi.

Zakon ne določa omejitev opravljanja začasnega in občasnega dela po vrstah dela, tako da se lahko na podlagi pogodbe o opravljanju začasnega ali občasnega dela z vidika navedenega zakona opravljajo vse vrste dela, seveda ob upoštevanju omejitev oziroma pravil, ki jih morebiti določajo predpisi s področja, na katerem se delo opravlja.

Za začasno ali občasno delo se uporabljajo določbe zakona, ki ureja delovna razmerja, o prepovedi diskriminacije, spolnega in drugega nadlegovanja ter trpinčenja na delovnem mestu, enake obravnave glede na spol, o delovnem času, odmorih in počitkih ter o odškodninski odgovornosti. Za začasno ali občasno delo se uporabljajo tudi predpisi, ki urejajo varnost in zdravje pri delu.

Za razliko od študentskega dela, kjer delo posredujejo študentski servisi, pri tej obliki dela ni posrednika, zato je način iskanja ter zagotavljanja dela oziroma delavca prepuščen izključno delodajalcem in upokojencem.

(vir: spletna stran MDDSZ)

TRPINČENJE NA DELOVNEM MESTU – »MOBBING« – 2. del

Izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi s strani delavca zaradi mobinga ter odškodninska odgovornost delodajalca

V primeru mobbinga lahko delodajalec izredno odpove pogodbo o zaposlitvi skladno z 111. Členom ZDR-1.

Citirani člen določa, da mora delavec delodajalca pred izredno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi pisno opomniti na izpolnitev obveznosti in o kršitvah pisno obvestiti inšpektorat za delo. To pomeni, da mora delavec  delodajalcu poslati pisni opomin na izpolnitev obveznosti, v katerem podrobno opiše kršitve obveznosti.  Prav tako je o tem potrebno obvestiti inšpektorat za delo.

Če delodajalec v roku treh delovnih dni po prejemu pisnega opomina ne izpolni svoje obveznosti iz delovnega razmerja oziroma ne odpravi kršitve, lahko delavec izredno odpove pogodbo o zaposlitvi v nadaljnjem 30-dnevnem roku iz drugega odstavka 109. člena tega zakona.

Ob tem je potrebno poudariti, da je v zvezi z  izvajanjem mobbinga, do same kršitve že prišlo, zaradi česar je jasno,  da delodajalec tudi v nadaljnjem roku 3  delovnih dni kršitve ne more več odpraviti, saj je bila  kršitev že storjena.  Glede na navedeno lahko delavec avtomatično odpove pogodbo o zaposlitvi, ko preteče rok 3 delovnih dni, šteto od prejetega opomina s strani delodajalca.

Delavec je v primeru izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi upravičen tudi do odpravnine, določene za primer redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov, in do odškodnine najmanj v višini izgubljenega plačila za čas odpovednega roka.

Odpravnina se skladno  s 108. členom ZDR-1 izračuna na sledeč način:

Osnova za izračun odpravnine je povprečna mesečna plača, ki jo je prejel delavec ali ki bi jo prejel delavec, če bi delal, v zadnjih treh mesecih pred odpovedjo.

Delavcu pripada odpravnina v višini:

–   1/5 osnove iz prejšnjega odstavka za vsako leto dela pri delodajalcu, če je zaposlen pri delodajalcu več kot eno leto do deset let,

–   1/4 osnove iz prejšnjega odstavka za vsako leto dela pri delodajalcu, če je zaposlen pri delodajalcu več kot deset let do 20 let,

–   1/3 osnove iz prejšnjega odstavka za vsako leto dela pri delodajalcu, če je zaposlen pri delodajalcu več kot 20 let.

Za delo pri delodajalcu se šteje tudi delo pri njegovih pravnih prednikih.

Višina odpravnine ne sme presegati 10-kratnika osnove iz prvega odstavka tega člena, če v kolektivni pogodbi na ravni dejavnosti ni določeno drugače.

Če ni s kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti določeno drugače, mora delodajalec izplačati delavcu odpravnino ob prenehanju pogodbe o zaposlitvi.

V primeru kršitve prepovedi diskriminacije ali trpinčenja na delovnem mestu je delodajalec kandidatu oziroma delavcu odškodninsko odgovoren po splošnih pravilih civilnega prava. Kot nepremoženjska škoda, ki je nastala kandidatu ali delavcu, se štejejo tudi pretrpljene duševne bolečine zaradi neenake obravnave delavca oziroma diskriminatornega ravnanja delodajalca oziroma zaradi ne zagotavljanja varstva pred spolnim ali drugim nadlegovanjem ali trpinčenjem na delovnem mestu v skladu s 47. členom ZDR-1, ki ga je utrpel kandidat ali delavec. Pri odmeri višine denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo se mora upoštevati, da je ta učinkovita in sorazmerna s škodo, ki jo je utrpel kandidat oziroma delavec in da odvrača delodajalca od ponovnih kršitev. ZDR-1 v 8. členu opredeljuje odškodninsko odgovornost delodajalca v primeru mobbinga tudi za kandidata, ki se poteguje za službo pri delodajalcu. Odškodninsko odgovornost delodajalca ZDR-1 ureja tudi v 179. členu ZDR-1.

Pomembna določba v zvezi z odškodninsko odgovornostjo in dokazovanjem le te  je tudi določba o obrnjenem dokaznem bremenu, kar pomeni, da če delavec zatrjuje, da je bil izpostavljen trpinčenju, mora delodajalec pred sodiščem dokazati, da trpinčenja ni bilo oziroma da je naredil vse potrebno, da se ne bi pojavilo oziroma če se je pojavilo, kakšne ukrepe je delodajalec izvedel, da bi trpinčenje preprečil.

Ne glede na to, da je dokazno breme, da do trpinčenja  (v okviru trditvene podlage) ni prišlo, na strani delodajalca, pa je vendarle delavec tisti, ki mora izkazati (vse) elemente odškodninske odgovornosti. Za to, da je podana odškodninska odgovornost delodajalca morajo biti namreč kumulativno podani vsi elementi, in sicer mora biti izkazano, da je šlo za nedopustno oziroma protipravno ravnanje ali, da je podana opustitev (izvajanje trpinčenja, opustitev sprejema ustreznih ukrepov, ne preprečitev trpinčenja), da je nastala škoda (nematerialna in/ali materialna), podana mora biti tudi vzročna zveza med nedopustnim oziroma protipravnim ravnanjem in nastalo škodo. Hkrati se domneva, da je krivda podana (to pomeni, da povzročitelj škode za škodo odgovarja, če ne dokaže, da ni kriv –obrnjeno dokazno breme) tako, da oškodovancu, to je delavcu, tega elementa ni potrebno dokazovati.